Retijska uvala je med domačnimi že dolgo poznana po mrazu, pogosto naj bi prekašala celo Babno polje, ki zaradi dolgoletnih meritev velja za naše najbolj znano mrazišče. Sredi januarja, ko nas je od severa preplavil hladen zrak, sem se zato odločil, da v Retjah postavim vremensko postajo z namenom, da za mraz v tem kraju ne bi vedeli le domačini, ampak bi to mrazišče bolje spoznala tudi preostala Slovenija.
Namero o postavitvi vremenske postaje sem javno izrazil na družbenem omrežju Facebook in v le nekaj urah se mi je javilo okoli 40 domačinov, ki so mi bili pripravljeni pomagat. Do realizacije ideje je tako minilo izjemno malo časa, le slaba dva dneva. Pri sami postavitvi postaje sta mi pomagala Aleksander Car in Peter Žagar, za kar se jima najlepše zahvaljujem, prav tako se zahvaljujem tudi vsem ostalim, ki ste pokazali zanimanje in podprli mojo idejo. Čeprav so meritve v Retjah neuradne, saj jih ne opravlja Agencija RS za okolje (ARSO), so temperature kljub temu izmerjene po meteoroloških standardih, zato so primerljive s tistimi v Babnem Polju in Novi vasi na Blokah.
Da je Retje mrazišče v polnem pomenu besede, so pokazala že naslednja jutra, ko je bilo kar dvakrat zapored izmerjenih –23, še dvakrat pa se je ohladilo pod –20 stopinj Celzija. Za primerjavo, v Babnem Polju se to ni zgodilo niti enkrat. Ste se že vprašali, zakaj se lahko prav tukaj tako močno ohladi?
Glavni vzrok za tako nizke temperature je konkavna oblika površja oziroma uvale, ki deluje kot nekakšna posoda, v katero se po sončnem zahodu začne stekati mrzel zrak iz okoliških pobočij. Ta je težji od toplejšega, zato se uleže na dno kotanje in se tu ponoči še nadalje ohlaja. Ker se mrzel zrak na dnu mrazišč zbira kot voda v posodi, so procesi nočnega ohlajanja izrazitejši in trajajo dalj časa kot v okolici, k še dodatnemu ohlajanju pa pripomore snežna odeja, saj ta deluje kot izolator, ki preprečuje uhajanje toplote s tal v ozračje. Zgornja plast snežne odeje se ob tem močno ohladi in s tem tudi zrak nad njo.
Podatki iz vremenske postaje so javno dostopni preko Hobolinka, spremljate pa jih lahko tudi na šolski spletni strani. Prav tako vas vabim k spremljanju vremenskih napovedi in zanimivosti iz teh krajev, ki jih objavljam na družbenih omrežjih.